Prva naloga učitelja pri učenju plavanja je, da otroka prilagodi na vodo.To skuša doseči skozi igro, ki otroku odvrne pozornost, da se nahaja v vodi. Poleg tega pa naj bi se otrok v tej fazi učenja naučil tudi:
• prilagajanje na lastnosti vode: voda je 800-krat gostejša od zraka, zato je potrebno otroka najprej seznaniti z (novim) okoljem v katerem se bo gibal.
• potapljanje glave v vodo: je prvi korak pri premagovanju strahu pred vodo. Otrok se seznani z novim okoljem. To dosežemo z naslednjimi vajami: potapljanje ušes, "umivanje" obraza, potapljanje cele glave,...
• gledanje pod vodo: pomaga pri premagovanju strahu. Gledanje je pomembno za orientacijo v vodi. Vaje: iskanje predmetov pod vodo, gledanje in prepoznavanje oblik, barv,...
• izdihovanje v vodo: je že prvi manjši korak učenja tehnike, saj vsaka plavalna tehnika zahteva znanje pravilnega izdihovanja v vodo. Vaje: pihanje žogic po vodi, enkraten izdih v vodo, izdihovanje skozi usta, nos, ritmični izdihi,...
• lebdenje v vodi: je potrebno, da premaga otrok še zadnji strah, saj spozna, da ga voda drži na površju: lebdenje v različnih položajih, gobica, mrtvak,...
• drsenje na vodi: je zadnji korak pred učenjem tehnik, saj je plavati mogoče le s pravilno lego telesa v vodi: drsenje v vseh položajih,...
